| |
Cubo je bil najprej zamisel. Pravzaprav ne zamisel, želja. Želja, da bi nekje bil prostor, lokal, restavracija, ki bi bil drugačen – tak »za dušo«. Ko smo pred leti odprli CUBO, se je izkazalo, da smo to željo imeli mnogi. Skupna je bila na videz zelo različnim ljudem – od strojnika do srčnega kirurga, grafičnega oblikovalca, frizerja, slikarja...
CUBO zato ni le en človek – karizmatičen lastnik ali zvezdniški kuhar – kot je to pogosto. CUBO smo mi, ki v njem delamo, in vi, ki ste njegovi gostje. |
|
Pisalo se je leto 1979, ko smo prevzeli takratno gostilno. Leto pozneje smo z vsemi družinskimi močmi odprli vrata leseni brunarici z imenom Pikol. Do danes smo ostali zvesti sami sebi in cenjenim gostom, ki ljubijo in spoštujejo trud, sveže sestavine in naš, samo naš način priprave jedi. Da so gostje postreženi uglajeno, je zasluga sinov Tarasa in Tadeja, ki vodita strežbo. In ko k mizi pride še oče, eden izmed najbolj izkušenih slovenskih sommelie-jev, potem gostom ne preostane drugega, kot da se prepustijo brezčasnemu uživanju. |
|